Mark Gliha o nogometu v Žužemberku in delu z najmlajšimi

Nogometna šola NK Krka se širi tudi v Žužemberk, kjer v dveh skupinah trenira več kot 30 otrok. Vodenje treningov je prevzel igralec članske ekipe Mark Gliha, ki navdušuje tako na igrišču kot v trenerski vlogi. V intervjuju razkriva prve vtise, cilje in energijo nove lokacije.

Mark, najprej čestitke za tvoje predstave v članski ekipi. Kako se je sploh začela ideja o nogometnih treningih v Žužemberku?

»Hvala! Projekt se je rodil iz želje, da nogomet približamo tudi otrokom iz okolice Žužemberka, ki nimajo priložnosti vsak dan trenirati na Portovalu. Klub je imel veliko željo, jaz pa sem z veseljem sprejel izziv. Tako se je vse lepo poklopilo.«

Kako bi opisal skupine otrok na Dvoru?

»Otroci so izjemni. Polni energije, radovedni, lačni učenja. Prava mala ekipa! Trenutno jih imamo razdeljene v dve skupini, kar zelo pomaga pri delu, saj lahko prilagodimo program glede na starost in nivo. Tudi njihova disciplina me pozitivno preseneča.«

Kaj ti kot igralcu pomeni, da lahko svoje izkušnje predajaš mlajšim?

»To mi je nekaj najlepšega. Še posebej, ker vidim, da poslušajo, poskušajo razumeti in prenesti stvari v igro. Ko vidiš napredek, pa čeprav majhen, dobiš potrditev, da delaš pravilno.«

Kaj je po tvojem mnenju najpomembnejše pri delu z najmlajšimi?

»Predvsem to, da se zaljubijo v igro. Tehniko in disciplino bodo gradili postopoma, ampak če pridejo na trening z veseljem, potem delaš pravilno. Poskušam ustvariti okolje, kjer se počutijo sproščeno, motivirano in varno.«

Kako je lokalna skupnost sprejela projekt?

»Zelo pozitivno. Starši so hvaležni, da imajo otroci možnost trenirati doma, v svoji občini. To je res velika dodana vrednost. Vesel sem, da smo našli prostor, podporo in navdušenje, ki ga čutimo na vsakem treningu.«

Telovadnica je drugačen prostor kot igrišče. Kako to vpliva na treninge?

»Res je – prostor je manjši, zato damo še več poudarka tehničnim nalogam, koordinaciji, spretnosti in hitremu razmišljanju. Pravzaprav je telovadnica super okolje za osnovni razvoj igralcev.«

Kot napadalec imaš napadalne reflekse. Se to pozna tudi pri treningih?

»Seveda se malo pozna, ja (smeh). Rad poudarjam pogum, odločnost v zaključku in to, da se ne bojijo napasti prostora. A hkrati poskušam biti uravnotežen – vsi elementi igre so pomembni.«

Je že kdo izstopal na treningih? Morda kak talent, ki ga je vredno omeniti?

»Vedno je kdo, ki hitreje razmišlja, ima naraven občutek za žogo ali izstopa po motoriki. Ampak v tej fazi ne gre za primerjanje ali izpostavljanje posameznikov. Vsi otroci so v procesu učenja, rast prihaja pri vsakem. Pomembno mi je predvsem to, da pridejo vsak teden nasmejani in motivirani.«

Kakšne cilje imaš kot trener?

»Želim si ostati del razvoja teh otrok in jim pomagati narediti prave prve korake v nogometu. Morda nekoč tudi z višjimi selekcijami, ampak trenutno res uživam v tem projektu.«

Kaj sporočaš staršem in otrokom, ki še razmišljajo o vpisu?

»Naj pridejo poskusit! V Žužemberku imamo odlično energijo, otroci uživajo, treningi so sproščeni, a kvalitetni. Vsak je dobrodošel – ne glede na predznanje. Nogomet je igra, v kateri lahko vsak najde nekaj zase.«